Poglobi znanje

NLP, Kreativni coaching, Coaching in Solution Focused Therapy

Coaching

Coaching je po uradni definiciji, ki jo je podalo Slovensko coaching združenje, ciljno usmerjen, sistematičen, sodelovalen in interaktivni proces med coachem in klientom (ali skupino), z namenom razvoja posameznika ali skupine [3]. Posameznik ali skupina s coachevo podporo osebnostno rastejo in presegajo svoje notranje omejitve, da lahko v polnosti uresničijo svoje potenciale ter dosežejo želeno ravnovesje na zanje pomembnih življenjskih področjih. Bistvo coachinga je ozaveščanje, raziskovanje, razumevanje, učenje, spreminjanje ter ustvarjanje novih vzorcev razmišljanja in delovanja. Cilj coachinga je, da vodi osebe do trajnostne spremembe, saj vpliva na vedenjski vzorec posameznikov. V osnovi se coach in posameznik redno srečujeta, razpravljata o različnih vidikih problema in zanj iščeta možne rešitve [1, 2, 3].

Coaching je primeren za:

  • pozameznike, ki želijo povečati svoje zmožnosti in sposobnosti,
  • športnike, ki si želijo boljše rezultate,
  • managerje, vodje in podjetnike, ki želijo izboljšati samega sebe in biti bolj učinkoviti pri doseganju svojih ciljev,
  • podjetja/organizacije, ki želijo izboljšati svoje rezultate,
  • politike, ki želijo pridobiti več karizme, moči in energije [1].

Coaching s svojimi tehnikami prinaša veliko koristi, kot npr.:

  • izboljšanje lastnih in poslovnih dosežkov,
  • okrepitev osebnih potencialov in moči,
  • učinkovito postavljanje ciljev in njihovo doseganje v čim krajšem času,
  • izboljšanje komunikacije,
  • zvišanje učinkovitosti v medsebojnih odnosih [1].

Kreativni coaching

Kreativni coaching je ena izmed oblik coachinga, ki ljudem pomaga razviti svoje ustvarjalne sposobnosti in jih voditi skozi vse ovire, ki jih zadržujejo. Gre za interdisciplinaren pristop, ki je v rešitev usmerjen model za doseganje pozitivnih sprememb na kognitivni, čustveni in fizični ravni. Pri kreativnem coachingu coach s pomočjo čimbolj raznolikega odzivanja in uporabe različnih orodij pristopa do posameznika. Vse to zahteva od coacha določeno mero krativnosti, saj se mora znajti in odgovoriti v vsakokrat novi, neponovljivi in nepredvidljivi družbeni interakciji [4].

Kreativni coaching je pristop, ki usmerja in spodbuja zavestno uporabo kreativnosti v vsakdanjem življenju. Na primer, kako s pomočjo ustvarjalnega mišljenja kreirati lastno življenje. Njegova glavna naloga je omogočanje posamezniku, da z uporabo novega, drugačnega načina razmišljanja, izstopi iz ustaljenenega načina življenja v bolj ustvarjalnega, prožnejšega in je sposoben videti nove priložnosti [4].  Namenjen je ljudem, ki želijo odkriti nove načine za razrešitev starih ter novih življenskih razmer ter tistim, ki želijo izkusiti živost in navdušenje [6].

Kreativni coaching sledi naslednjim idejam [5]:

  • Vsak posameznik ima prirojene ustvarjalne sposobnosti, ki jih je mogoče razvijati z vajo, treningom in razumevanjem.
  • Včasih ni prvotno ideja tisto, kar potrebuješ, ampak nova perspektiva. In nova perspektiva lahko pripelje do nove ideje.
  • Pred vsako spremembo stoji odločitev.
  • Telo in um vedno vplivata drug na drugega.
  • Naše misli, občutki in vedenje oblikujejo našo realnost, ki jo vidimo skozi očala svojih prepričanj.
  • Ni porazov, ampak so samo povratna sporočila.
  • Ne gre za to, kar znate, ampak to, kar lahko storite s tem, kar znate.

Nevrolingvistično programiranje

Model praktične terapije nevrolingvističnega programiranja (NLP) sta leta 1970 izdelala Richard W. Bandler in John Grinder. Od takrat pa je bil še nekoliko preoblikovan in dopolnjen. Osnovna filozofija modela je zajeta v sledeči povedi: zemljevid ni ozemlje. To pomeni, da vsak izmed nas deluje na podlagi naših notranjih predstav o svetu (tj. zemljevid), in ne na podlagi sveta samega po sebi (tj. ozemlje). Te predstave so večinoma omejene in izkrivljene ter se kažejo skozi način izražanja. Naloga terapevta pa je, da jih razume – skozi verbalno in neverbalno komunikacijo – in pri delu s klientom deluje na njihovi podlagi [9, 11]. Pri tem uporablja celosten sistem različnih tehnik, ki so namenjene doseganju najboljše različice samega sebe oz. poudarjanju poti samouresničevanja, in služi čim boljši in učinkoviti komunikaciji med ljudmi kot tudi s samim seboj. Tako se naučimo bolje razumeti sebe in druge. S tehnikami NLP se učinkovito odpravlja tudi razne ovire (npr. strah, omejujoča prepričanja, čustvene bolečine, razvade ipd.). Prav tako je NLP v pomoč pri krepitvi motivacije in pri postavljanju ciljev [9]. Tehnike, ki jih zajema, lajšajo spremembo v mišljenju in vedenju posameznika, privedejo tudi do pospešenega učenja, in so navadno uporabljene pri svetovanju, izobraževanju, terapijah in tudi v poslovnem svetu [8, 10].

NLP uporabljajo podjetniki, managerji, vodilni in vodstveni delavci, učitelji in predavatelji, zdravniki, osebni svetovalci, prodajalci in tržniki, kadrovniki, športniki ali pa posamezniki [9].

Med najbolj znane tehnike NLP spadajo čutna zaznavanja, dober stik, jasni cilji, členjenje, časovne črte, uporaba metafor in sidranje [7].

V rešitev usmerjena (kratka) terapija

SFBT je praktičen in ciljno usmerjen pristop, ki se osredotoča na klientove sedanje in prihodnje okoliščine, cilje in rešitve ter ne daje toliko poudarka na njegovo preteklost in izvor problema. Terapija predpostavlja, da ima vsak klient že nekaj znanja, spretnosti in drugih sredstev, potrebnih za oblikovanje rešitev, vendar pri tem potrebuje nekaj pomoči s strani terapevta. Kvalificiran terapevt klientu pomaga izkoristiti njegove vire, oblikovati strategije za reševanje njegovih problemov, pri tem pa mu ves čas nudi podporo. Pogovor v terapiji je usmerjen k oblikovanju in doseganju klientove vizije za prihodnost, različne tehnike in vprašanja pa pomagajo razjasniti rešitve in pomen njihovega doseganja [12, 13, 14].

Tako kot pri drugih terapijah je tudi pri SFBT pomembno, da se med terapevtom in klientom razvije zaupni odnos, v katerem terapevt empatično zaznava klientova čustva in skrbi. Terapevt je do klienta pristen, pozitivno naravnan, ga brezpogojno sprejema in ustvarja odnos, v katerem se klient počuti varnega, razumljenega in spoštovanega. Terapevt tekom terapije uporablja različne intervencije in tehnike, s pomočjo katerih usmerja klienta k oblikovanju rešitev. Med najbolj pogoste spadajo tehnika iskanja prejšnjih rešitev, tehnika iskanja izjem, tehnika čudežnega vprašanja, komplimenti, ocenjevanje na lestvici od 1-10, vprašanja vezana na sedanjost in prihodnost, oblikovanje v rešitev usmerjenih ciljev in podobno. Vse intervencije in tehnike imajo poudarek na tem, kaj klient že dela pravilno, kaj deluje, kaj ga je naučila preteklost in kaj še lahko stori zdaj oz. v prihodnje [15, 16, 17, 18].

SFBT se uspešno uporablja tako pri individualni terapiji, terapiji parov kot tudi pri družinski terapiji. Terapija se je razširila tudi na druga področja, kot sta šolstvo in delovno okolje, ravno zaradi njenega ključnega namena, da klientom pomaga najti rešitve za različne izzive. SFBT se lahko uporablja za reševanje različnih težav, največkrat pa pomoč poiščejo tisti, ki niso ciljno usmerjeni in pri oblikovanju rešitev potrebujejo nekaj pomoči [12, 14].

Viri in literatura

  1. Glotta Nova (n. d.). O coachingu. Pridobljeno 8.6.2019, s http://www.glottanova.si/coaching/o_coachingu/index.php
  2. Špiler božič, K. (2018). Kaj je coaching?. Pridobljeno 8.6.2019, s https://www.bbconsulting.si/bblog-237636/kaj-je-coaching/
  3. PlanetGV (n. d.). Coaching in mentorstvo. Pridobljeno 8.6.2019, s https://www.planetgv.si/clanki/coaching-mentorstvo
  4. Društvo Portret (n. d.). Kreativni coaching. Pridobljeno 10.6.2019, s http://www.drustvo-portret.si/kreativni-coaching/
  5. Mcguinness, M. (2017). 21 insights from 21 years as Creative Coach. Prodobljeno 10.6.2019, s https://lateralaction.com/articles/21-years-creative-coach/
  6. The center for creative emergence (n. d.). Creative Emergence Coaching. Pridobljeno 10.6.2019, s http://www.creativeemergence.com/coaching.html
  7. Jeruc, R. (2011). Tehnike in coaching NLP kot učinkovito orodje za iskanje zaposlitve. Kranj: Višja strokovna šola B&B.
  8. O’Connor, J. in Seymour, J. (1990). Spretnosti sporazumevanja in vplivanja: uvod v nevrolingvistično programiranje (NLP). Žalec: Založba Sledi.
  9. Račnik, M. (2010). Postani najboljši vodja. Štore: samozaložba M. Račnik.
  10. Sturt, J., Ali, S., Robertson, W., Metcalfe, D., Grove, A., Bourne, C. in Bridle, C. (2012). Neurolinguistic programming: a systematic review of the effects on health outcomes. British Journal of General Practice, 62(604), 757–764. doi:10.3399/bjgp12x658287
  11. Witkowski, T. (2010). Thirty-five years of research on neuro-linguistic programming. NLP research data base. State of the art or pseudoscientific decoration? Polish Psychological Bulletin, 41(2). doi:10.2478/v10059-010-0008-0
  12. (2018). Solution-Focused Brief Therapy (SFBT). Pridobljeno 27.5.2019, s https://www.goodtherapy.org/learn-about-therapy/types/solution-focused-therapy
  13. Meier, A. in Boivin, M. (2011). Counselling and therapy techniques : theory and practice. Los Angeles: SAGE.
  14. Cox, E., Bachkirova, T. in Clutterbuck, D. (2010). The complete handbook of coaching. Los Angeles: SAGE.
  15. Yvonne Dolan, M.A. (2019). What is Solution-Focused Therapy? Pridobljeno 27.5.2019, s https://solutionfocused.net/what-is-solution-focused-therapy/
  16. Caddell (2018). What Is Solution Focused Brief Therapy? Pridobljeno 27.5.2019, s https://www.verywellmind.com/what-is-solution-focused-brief-therapy-2337728
  17. Bannink, F. (2010). 1001 solution-focused questions : handbook for solution-focused interviewing. New York: W. W. Norton & Company.
  18. Bray, J.H. in Stanton, M. (2009). The Wiley-Blackwell handbook of family psychology. Chichester : Wiley-Blackwell.
Vsebine so del projekta Kreativni coaching in svetovanje za mlajše iskalce zaposlitve v podravski regiji, ki sta ga v sklopu programa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist za študijsko leto 2018/19 sofinancirala Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Pin It on Pinterest